Fiorentina – Liverpool (29.9.2009, ACF, Firence)

Sreda ali četrtek. Ura se je gibala nekje za časa kosila. Zazvoni telefon. Rok???
Zdravo, povej? Imam karte za tekmo v Firencah, si za? Brez premisleka …seveda. Gre še Dejan.

Nekako tako se je zgodilo. Niti pomislil nisem ali imam dovolj denarja, kaj šele če ga ima Dejan. Pa vseeno. Je že vse zmenjeno. Čez 5 dni grem na tekmo v Italijo. Kakšen dan prej uskladimo vse podrobnosti glede prevoza, in že sva bila z Dejanom na vlaku za Ljubljano, kjer smo se dobili z Rokom in Urošem. Nabašemo se v Rokovo škodo in za Bežigradom poberemo še Boštjana, in že smo na poti. Štartali smo nekje okoli 9. ure, ker sem jaz težil da moramo iti malo prej. Imamo 500km in imel sem občutek da bomo rabili več kot 5 ur. In res je bilo tako. V Firence smo prispeli okoli 18. ure, mogoče kakšno minuto prej. Takoj nas čaka veliko presenečenje, kajti v italjanskem kaosu v centru Firenc so nas mimoidoči pozdravili kot da smo prišli navijati za Fiorentino. S skuterji se vozili zraven našega avta, nas pozdravljali, trobili…noro, nič nam ni bilo jasno. Končno parkiramo in vsi polomljeni se zbašemo iz avta in odpravimo proti stadionu. Tam spijemo obvezno pivo in počakamo našega angleža, ki ima naše karte.

Moram priznati, ko se je pojavil ogromen možakar s kartami, ki bi se ga v normalnih pogojih verjetno ustrašil mi je kar malo odleglo. Ker sem vedel, da je na tekmi še ena navijačica iz Slovenije smo jo seveda kontaktirali in se dobili pred stadionom. Kdo bi si mislil, da sem takrat spoznal bodočo punco.

No, da ne zaidem. Po vseh izredno strogih varnostnih pregledih, kjer smo po nesreči na stadion spravili »švajcer«, smo že peli You'll never walk alone« z ostalimi navijači na gostujoči tribuni sredi Firenc. Fenomenalen občutek.

Tudi navijanje tekom tekme je bilo na nivoju, kljub temu da je bila tekma kar slaba, vsaj za nas. Še danes se spomnim golov, ki nam jih je zabil Stevan Jovetič, igralec katerega je takratni trener Benitez želel pripeljati v Liverpool, če me spomin ne vara. Kakor koli, tekma se je končala z rezultatom 2-0 in bilo je malo grenkobe. Vseeno pa smo navijali do konca.

Ko smo že hoteli oditi, pa so nas presenetili navijači Fiorentine, ki so se poklonili vsem navijačem nogometnega kluba Liverpool s transparentom, ki so ga prinesli na igrišče.

Po tekmi, nismo izgubljali veliko časa in se kar hitro odpravili proti avtu. Seveda smo morali najprej prebiti mimo vseh navijačev Fiorentine, ki so na vsak način hoteli menjati navijaške šale. Tako smo kmalu po tekmi zapustili Firence. Čakala nas je kar naporna vožnja domov in vsa čas Roku, ki nas je v enem kosu pripeljal nazaj do Ljubljane. Niti ni hotel, da ga kdo zamenja za volanom. Dober je bil, pripeljal nas je tja in nazaj. Da se mu je dalo, še posebej nazaj, ko smo vsi malo dremali, on pa suveren na cesti.

UH, naporno je bilo pa vendar zanimiva izkušnja. Kljub porazu, zapeti YNWA za vsemi navijači pred tekmo je neprecenljivo. Še na burek, da je hitreje minil čas do vlaka in že sva bila na poti domov do Kranja. Spat.

Urban (_Urby#8)