REPORTAŽA, Denis Štingl: Liverpool-Everton

Evo, moja reportaža, da malo delim dogajanje in občutke z vami.

Za letošnjo sezono so bili že prejšnjo sezono postavljeni plani (iz moje strani in iz strani dveh kolegov), da se gre na Anfield. Letos pa zares! Prvič je bilo možno dobiti karte preko našega Official fan cluba (za 3 tekme v prvi polovici sezone in 3 v drugi- po 15 kart na tekmo). Za prvi del sezone so bili izbrani Everton, Stoke in Swansea. Seveda smo zbrali Everton, in se tako prijavili za vstopnice. Na začetku je bilo nekaj bojazni iz moje strani, da kart ne bomo dobili, ker sem pričakoval precejšnje zanimanje. Ampak...recesija, jebi ga. Kmalu so bile "naše" karte tudi potrjene. Na Anfield gremo, tokrat zares! Po dolgih 12ih letih navijanja za LFC bom končno videl svoje v živo! Pa ne samo to, dobili smo karte za slovito tribuno KOP!!!! Ker sem bil to obdobje na dopustu, smo se s kolegoma dogovorili, da bomo uredili stvari za potovanje po mojem dopustu.

Dopust na morju je bil zame gledano na dneve dolg (14 dni, za vikend prišel domov, potem pa spet za 10 dni), ampak je minil hitro. Ko sem prišel domov, je pač bil že zadnji čas, da začnemo iskati letalske karte, opcije za prenočišča in prevoz...Dobili smo se pri kolegu. Njegovo prvo vprašanje je bilo za koliko časa bi jaz rad šel...hja ne vem, kakšne 3,4 nočitve v Liverpoolu, bo ok? Pa mi reče on, da je mislil, če bi šli še v London za kakšna 2 dneva. Seveda sem bil za! V planu smo imeli tudi ogled Stonehengeja, ki pa si ga potem nismo morali ogledati zaradi pomanjkanja časa. Rezervirali smo letalske karte (Trst-London), kasneje pa še nočitve in RentaCar. Torej, odločitev je bila, da se gre v Liverpool za 3 dni, in še v London za kakšna 2 dneva. 25.9.-30.9 (četrtek-torek).

Čas odhoda se je bližal, kakšen teden prej smo si rezervirali še ogled Anfielda in klubskega muzeja. Evo ga, kar na enkrat smo bili 24. 9., dan pred odhodom. Čas za pakiranje! In sedaj...

ČETRTEK: dan za odhod. Zbudim se cel navdušen, neučakan in malce nervozen. Malo sem pregledal še prtljago, če imam vse s sabo in se odpravil h kolegu, pri katerem smo se vsi trije dobili in štartali. Do Trsta nas je peljala mati od enega izmed dveh kolegov. Sledilo je čekiranje vseh stvari, potem pa polet. Kmalu pristanek v Londonu in vožnja proti Liverpoolu. Ko smo prispeli, nas je v stanovanju (odločili smo se namreč za nočitve pri zasebniku, zelo poceni!) pričakala šefica omenjenega stanovanja, v hladilniku pa nekaj piva. Seveda je bilo treba malce zaliti, potem pa je sledilo spanje po napornem dnevu vožnje sem in tja.

PETEK: Wake up guys, wake up! Hitro pod tuš, nekaj pozajtrkovati, potem pa.. čaka nas ogled stadiona! Po manjših komplikacijah smo le prispeli pravočasno. Ogledali smo si sobo, kjer so bile slike največjih trenutkov v zgodovini kluba. Sledil je ogled prostora, kjer so novinarske konference, nato pa še slačilnice. Potem pa je sledil moment, ki sem ga dooooooolgo čakal. Neučakano. Odhod po hodniku dol po stopnicah, in dotik legendarnega napisa THIS IS ANFIELD! Kako neverjeten občutek je bil! V mojih rahlo solznih očeh je bilo videti toliko olajšanja, veselja in ponosa, da sem se končno dotaknil tega napisa. Wow! To je vsekakor velika želja vsakega Scouserja. Kam pa potem dalje? Hodnik vodi do...kam? Hja, do kam le?!?! Do igrišča na Anfield-u! Spet- kakšni občutki so me obdali ob pogledu na štadion. Itak nisem mogel verjeti svojim očem. Navdušen sem pogledoval po tribunah in užival ob pogledu na tribune in igrišče ter za nekaj minut "odklopil" vse okoli sebe. Preprosto se nisem moral nagledati stadiona Anfield! Sledil je še ogled muzeja. Vrhunec je bil definitivno prostor, kjer je 5 pokalov za CL. Po muzeju je sledil obisk klubske trgovine in nakupa nekaj spominkov. Kasneje smo se dobili še z enim kolegom in njegovim dekletom, ki sta prav tako šla na tekmo. Nekaj se je spilo (med drugim smo šli tudi v Cavern club), nato smo se mi trije odpravili na kosilo, potem pa fešta dalje. Spoznali smo nekaj deklet, s katerimi smo se tudi malce podružili J. Dve smo oblekli v dres od Liverpoola, da je zgledalo lepše vse skupaj J. Party do jutranjih ur...aja pa da ne pozabim, med popoldanskim sprehodom po mestu smo kar naenkrat slišali močan glas nekega avtomobila...se ozremo proti cesti, in vidimo rdečega Ferrarija z italijansko registracijo! Isti Ferrari kot ga ima nihče drug kot Mario Balotelli! Itak ni bilo dvomov, koga smo videli.

SOBOTA: matchday. Priprave na tekmo, prihod na stadion, ogled ogrevanja, petje pesmi. Sledil je še en dolgo pričakovan trenutek. YNWA! Ves čas sem imel solze v očeh, ni manjkalo veliko, da bi se bil zjokal kot mali froc. Prvi YNWA v živo!!! Tega se ne da opisati z besedami, to je preprosto treba doživeti. Lepo vzdušje na tekmi, po golu je bilo pa itak noro. Na žalost pa je vse pokvaril Jagielka z golom v podaljšku. Po tekmi smo se Slovenci dobili pred kipom Bila Shanklyja, se slikali in skupaj odšli na pivo. Potem pa nas je šlo 7 na kosilo v bližino Goodison Parka. Tako da smo videli še Evertonov štadion (če smo že ravno tam, a ne J ). Nasproti tiste restavracije pa pub, v katerem so bili sami Evertonovci. Padlo je nekaj provokacij. Ampak nič hujšega. Sledil je odhod v mesto, seveda v en pub, kjer smo ga pili in se družili z našimi in tudi z Evertonovci. Spoznali smo en kup v redu ljudi (največja faca je bil en starejši gospod s tatujem Liverbirda, ki nam je častil še rundo). Druženje se je zavleklo do 3. ure ponoči...

NEDELJA: Odločili smo se še malo ostati v Liverpoolu. Šli smo še malo po mestu, do pristanišča, pa malo v šoping. V garažni hiši sem od odhodu začel malo gledati okoli, in sem desno od sebe opazil nek hud avto in na hitro še voznika. Pogledal sem vstran, potem pa mi je v roku dveh sekund kapnilo v glavo, da to osebo od nekod poznam! Še enkrat pogledam, in evo ga, voznik tega avta je bil...FABIO BORINI! Začnem se dreti v avtu koga sem opazil, in itak smo ga pričakali pred avtomatu, kjer čekiraš listek, odprli okna od avta in ga pozdravili, on pa je dvignil roko in rekel "Hey guys". Potem smo ga počakali še na križišču (sta bila 2 pasova v eno smer ob odhodu iz parkirne hiše, mi smo bili na desnem, on na levem), ampak je tip ostal za nami. Nimaš kaj, izkušnje s fani...niso tako dostopni, jebi ga. Mi je pa vseeno uspeli narediti 3 slike, sem ga 2x lepo ujel v objektiv (paparazzi J ). Sledila je vožnja proti Londonu, tam smo še nekaj spili in šli spat.



PONEDELJEK: Ogled Londona. Videli smo London Eye, Tower bridge, Big Ben, Kumaro in Oxford street. Za Wembley in Buckinghamsko palačo pa je zmanjkalo časa.

TOREK: Malce žalostno jutro, ker smo vsi vedeli, da odhajamo. Šli smo še na ogled muzeja, kjer imajo razstavljene stvari iz obeh svetovnih vojn. Tam smo bili kakšne 3 ure, res ogromno zanimivih stvari! Potem pa čas za odhod na letališče in let domov. Kmalu pa tudi prihod v LJ.

________________________________________________________
To je to. Fenomenalno, težko pričakovano potovanje je bilo za nami. Stvari, ki si jih nismo ogledali je še nekaj, torej se bo treba še vrniti nazaj. Za naslednjo sezono so spet plani, če bodo le finance omogočale. Imeli smo se odlično, edina slabost je prejet gol v podaljšku, drugače pa nepozabna izkušnja! Res izjemen občutek je doživeti to. Po koncu tekme smo še malce ostali na Anfieldu, se malce slikali, potem pa počasi odhod iz stadiona in še zadnji pogledi proti tribunam. V mislih pa samo to: "Upam, da se čimprej spet vidimo". Tako da ja no, sanje so se uresničile. Tekma, Anfield, YNWA, potem pa še ogled velemesta London. Izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil. Šele danes je prišlo to za mano in sem se začel zavedati, kaj sem doživel. Seveda je danes ob gledanju slik padlo tudi nekaj solz sreče in veselja. 27. 9. 2014 je definitivno datum, ki ga nikoli ne bom pozabil in bo za vedno ostal v srcu. Datum, ko sem končno videl svoje heroje na Anfieldu in v živo odpel YNWA, in to iz KOPa!

Upam, da ste uživali ob branju moje čustvene reportaže. Nisem šel v neke detajle, ker se je preveč dogajalo (se mi niti ne ljubi preveč, sem malce utrujen po slabo prespanih nočeh, pa vseeno sem se potrudil in napisal ključne stvari oz. dogodke). Bi se morali dobiti na kakem pivu, da bi vse povedal. Za kakšne morebitne slovnične napake se pa opravičujem, sem malce na hitro spisal.

Seveda pa bi se ob tej priložnosti rad zahvalil še nekaterim, ki ste mi bili v pomoč pri tem nepozabnem izletu:

  • Kolega Franc in Žiga, s katerima smo skupaj odšli v Liverpool in London ter ostali slovenski druščini, ki so bili prav tako na tekmi,
  • Samotu za izposojo membershipa,
  • Našemu fanclubu, ki nam je omogočil vstopnice za tekmo, predvsem našemu predsedniku VicePu, ki nam je zrihtal karte na KOPu


YNWA!
Denis Štingl, na forumu Reds